Zaščita “žvižgačev”, zastaralni roki, sistemske preiskave

Vlada RS je na seji na predlog Ministrstva za pravosodje sprejela štiri predloge pravosodnih zakonov, ki med drugim predvideva večjo zaščito “žvižgačev”, boljši nadzor nad izogibanjem zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov, zvišanje kazni za kompleksna korupcijska dejanja, spremembe posegajo tudi v zastaralne roke in sistemske preiskave projektov državnega pomena.

Predlog novele Kazenskega zakonika med ključnimi novostmi prinaša izključitev kaznivosti pri izdaji tajnih podatkov v javnem interesu in zaščito žvižgačev ter s tem odgovarja na številna opozorila tako domače kot tudi mednarodne javnosti, pogojena s kazenskimi postopki zoper nekatere novinarje, ki so razkrili tajne podatke v prepričanju, da so pri tem delovali v javnem interesu. Predlog sodiščem omogoča ustrezno tehtanje dveh izpostavljenih vrednot, državne varnosti na eni ter javnega interesa na drugi strani.

S tem novela zakona krepi svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico.

Predlog posega tudi v zastaralne roke, in sicer na način, da bo v prihodnje onemogočeno zastaranje rokov v času, ko je obsojenec na begu oziroma se izmika nastopu ali plačilu kazni. Izogibanje prestajanju zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov (z zlorabo sicer legitimnega instituta zdravniškega opravičila) je tudi naslovljeno, in sicer  bo odlog nastopa možen zgolj v primeru bolnišničnega zdravljenja.

Novela zvišuje tudi predpisane kazni za družbeno zelo nevarna in skrajno kompleksna korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost, kjer se ob zaporni kazni na priporočilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj dodaja tudi obvezna denarna kazen.

Predlog Zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena je prvi poskus v zgodovini samostojne Slovenije,

ki po uspešnem zgledu Islandije prinaša pravno podlago za sistemske preiskave nepravilnosti pri izvedbi večjih investicijskih projektov, ki so jih financirali davkoplačevalci. V preteklosti so državljani bili praktično pri vseh investicijah državnega pomena (na primer izgradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, nastanek bančne luknje in drugo) priča odmevnim poročanjem medijev o sumih protipravnih ravnanj, ki so jih preiskovali različni državni revizijski in preiskovalni organi, epiloga v podobi konsistentne in celovite slike o vzrokih, dejavnikih ter razlogih za te nepravilnosti pa niso doživeli.

Ob tem velja poudariti, da predlog ne predvideva vzpostavitve novega državnega organa niti ne predstavlja “konkurence” obstoječim nadzornim in preiskovalnim organom ali institutu parlamentarne preiskave, temveč razširja in maksimalno izkorišča že obstoječe mehanizme nadzora. Predlog zakona prihaja ob pravem času, saj bodo v njem predvidene rešitve lahko odločilnega pomena tudi pri izvedbi velikih infrastrukturnih projektov oziroma investicij, ki se Sloveniji obetajo v prihodnji finančni perspektivi Evropske unije. Glede na odziv večine državnih organov in institucij tekom priprave besedila predloga zakona, v primeru sprejetja v Državnem zboru RS tvorno sodelovanje pri njegovem uresničevanju gotovo ne bo izostalo.

Več informacij o predlogih najdete TUKAJ.